Vrtnarjenje še nikoli ni bilo tako enostavno

Visoke grede: Vrtnarjenje še nikoli ni bilo tako enostavno

V zadnjih letih je urbano vrtnarjenje postalo globalni hit, ki se ga loteva staro in mlado. Slovenci pa z navdušenjem vrtičkamo že od nekdaj. S popularizacijo visokih gred to še nikoli ni bilo tako vabljivo, kot je danes.

Zelenjava iz domačega vrta je pri nas prej pravilo kot izjema

Vrtičkarstvo je v Sloveniji že dolgo v modi. Nedavna pandemija je sproščanju med gredami dodala še dodatni zagon in še več privržencev. Več kot 60 % slovenskih gospodinjstev pridela vsaj del zelenjave na domačih gredah. Vrtove in gredice najdemo ob stanovanjskih hišah, na terasah, balkonih in strehah večstanovanjskih stavb.

Koristi doma pridelane zelenjave, dišavnic in jagodičevja so številne. Delo na vrtu velja za zelo priljubljen in sproščujoč način preživljanja prostega časa na prostem. Poleg tega je uživanje doma pridelanih dobrot bolj zdravo od kupljene zelenjave, pridelki so polnega okusa. Solata iz domačega vrta diši povsem drugače kot kupljena.

Nezanemarljiv je tudi stroškovni vidik. Po dosegljivih statističnih podatkih povprečen Slovenec letno zaužije okrog 118 kilogramov zelenjave. Količina zaužite zelenjave se iz leta v leto zvišuje, od leta 2000 se je kar podvojila. Ko prištejemo še jagodičevje in zelišča, ki zrastejo na domačem vrtu, je finančni motiv še večji.

Tudi vas mikajo visoke grede?

Če se tudi v vas skriva ljubezen do vrtičkanja, vas zagotovo ni zaobšla novost na tem področju. Govorimo seveda o visokih gredah, ki postajajo iz sezone v sezono bolj popularne in pogoste.

So lepe, moderne in praktične. Najbolje pa je, da rastline v visokih gredah praviloma odlično uspevajo. V primerjavi s talnimi gredami se zemlja v visokih gredah hitreje segreva, posledično semena hitreje vzkalijo, pridelek je obilnejši in hitreje dozori.

Ključni koraki do polne sklede slastne zelenjave iz vaših visokih gred

Postavitev visokih gred zahteva nekaj predpriprave pred prvo zasaditvijo. Zelo priporočljivo pa je pripraviti tudi načrt zasaditve. Tega boste iz sezone v sezono nadgrajevali glede na pretekle izkušnje.

Kam postaviti visoke grede?

Visoke grede lahko v celoti nadomestijo klasični vrt. Ali pa jih postavite tam, kjer tla niso primerna za vrtnarjenje. Optimalno je, da poiščete lokacijo na čim bolj sončnem delu dvorišča ali terase v smeri sever jug.

Kakšno velikost izbrati?

Na trgu so na voljo različne dimenzije visokih gredic, številni ponudniki pa vam izdelajo visoke grede po meri. Poleg dimenzije lahko izbirate tudi med različnimi vrstami lesa.

Dimenzijo izberite glede na prostorske zmožnosti in želje, vsekakor pa naj ne bo prevelika. Pomembno je, da lahko z rokami dosežete celotno površino.

Tudi višino gredic lahko prilagodite terenu in vašim preferencam. Najnižje se začnejo pri okoli 40 centimetrih.

Kako pripravimo polnilo za visoke grede?

Kakovostno polnilo, s katerim napolnimo visoke grede, je ključno za zdrav razvoj in rast rastlin, ki jih bomo gojili.

Preden se lotite priprave polnila, dno konstrukcije zaščitite z gosto mrežo, ki bo preprečila dostop škodljivcem. Mreža je obvezna, če je korito postavljeno neposredno na tla.

Za spodnji del polnila, ta sega od 20 do 30 centimetrov visoko in služi kot drenaža, uporabite veje in dračje. Nato dodajte zemljo in kompost. Na vrhu dodajte vsaj 10 centimetrov kakovostne vrtne zemlje.

Pred prvo saditvijo polnilo pognojite z organskim gnojilom in zrahljajte z vilami. Rahljanje je pomembno, saj zagotovi zadostne količine kisika. Po rahljanju je visoka greda pripravljena za sejanje in sajenje. Po petih do šestih letih uporabe se zemlja izčrpa, zato je polnilo treba pripraviti na novo.

Tajming

Iz praktičnih razlogov je najoptimalnejši čas za postavitev in pripravo visokih gred jesen, ko imamo na vrtu dovolj odpadnega rastlinskega materiala za polnilo. Polnilo naj čez zimo počiva, pred prvo pomladansko zasaditvijo pa na vrh dodajte še nekaj kakovostne prsti, saj se bo polnilo pozimi malce posedlo.

Če smo jesen zamudili, visoko gredo pripravite vsaj dober mesec prej, preden boste sejali ali sadili prve rastline. Tudi v tem primeru tik pred sajenjem dodajte nekaj sveže prsti.

Kaj in kdaj saditi v visoke grede?

Na visokih gredah lahko gojimo vse vrtnine. Smiselno je, da načrtujemo zasaditev na način, da bo greda ponujala pridelek od pomladi do pozne jeseni ter kombiniramo različno visoke rastline. Tako bomo pridelali največ. Med zelenjavo se splača posaditi še cvetlice, kapucinke na primer, ki bodo privabile čebele in pomagale pri opraševanju. Pa še grede bodo izgledale zelo lepo. Ob robu gredic se super obnesejo tudi dišavnice, saj številne odganjajo škodljivce. Dobra izbira so bazilika, limonska trava ali meta.

Pomlad

Pomlad je vznemirljiv letni čas, poln brstečega pričakovanja in obiranja prvih pridelkov. Zgodaj pomladi sejemo, nekoliko kasneje pa obiramo zgodnje sorte solat, na primer berivko, pa tudi rukolo, redkvico in špinačo. V tem času pustite nekaj prostora v visokih gredah še za zelenjavo, ki jo boste sadili kasneje. Med zelenjavo vtaknite še kakšno jagodo. Posodite jo ob robu korita in izberite sorto, ki se bo razrasla čez rob.

Maja pridejo na vrsto za sajenje por, (mlada) čebula, čili, krompir, kumare, paprika in paradižnik v grozdih.

Poletje

Zgodaj poleti, junija in julija, posadite korenje, kolerabo ali zelje. Če je lega dovolj sončna, bo brez težav zrasla tudi kaka mini lubenica. Na vrhuncu poletja je že čas za sajenja jesenskih sort solate, na primer radiča ali endivije.

Jesen

Zgodaj jeseni, septembra in oktobra, lahko ponovno posejete rukolo in špinačo. Če je vreme ugodno, bo uspevala tudi blitva. Ta, v primerjavi s špinačo, postreže z obilnejšim pridelkom. V drugi polovici jeseni pride na vrsto motovilec.

Zima

Pozimi ne boste sadili, a se na gredi še vedno lahko najde kako zelje, zimska solata in motovilec. Če ste pridelek že pobrali, pa zemlji privoščite zimski počitek.

Zasadite si vrt, ki vas bo bogato obdaril s plodovi in sproščujočimi trenutki, ki jih boste preživeli med svojimi (visokimi) gredami!