Kaj banka gleda, ko pridete po kredit?
Običajno je prvo vprašanje, ki si ga človek zastavi, preden se odpravi po kredit, kaj bodo v banki sploh preverjali in na podlagi česa se banka odloči za (ne)odobritev.
Mojca je šla na poti iz službe mimo nakupovalnega centra , kjer je bilo v lokalih in večini trgovin komaj kaj ljudi, le v supermarketu so se pred blagajnami vile dolge vrste ljudi. Vsi so imeli podobno napolnjene nakupovalne vozičke: olje, moka, testenine, suhi kvas, toaletni papir, mleko, jajca, konzervirana hrana, limone, pomaranče, krompir, voda v plastenkah in podobno. Počutila se je malce nelagodno in vso pot do doma razmišljala o tem, koliko zalog imajo doma in kaj, če bo treba 14 dni preživeti le s hrano, ki jo imajo v shrambi.
»Kaj, če bomo 14 dni odvisni le od hrane iz shrambe?«
A doma jo je strah minil. V shrambi je imela nekaj vrečk in škatel testenin, skoraj sedem kilogramov različnih vrst moke, tudi olje, kis, ribje konzerve in suhi kvas je imela, v kleti pa še krompir in tri police ozimnice oziroma vloženih dobrot.
Potreba po kopičenju zalog za zimo, hude čase ali za »vsak slučaj« je stara kot človeštvo samo, seveda pa se je v sodobnem času prilagodila načinu življenja in oskrbe s hrano. Zakaj kupovati živila na zalogo, če pa so trgovine na vsakem vogalu odprte do poznih nočnih ur, poleg tega pa lahko stvari naročite tudi prek spleta?
»Ozimnica je ena najbolj priljubljenih oblik zaloge živil.«
A nekaj zaloge je vseeno dobro imeti. Med najbolj priljubljenimi je dobra stara klasična ozimnica s krompirjem, kislim zeljem in repo, kozarci vložene zelenjave, kompotov, marmelad in podobno. Običajno je v shrambah tudi nekaj zaloge živil, ki jih pogosteje uporabljamo – testenine, konzervirana hrana, moka, olje, kis, začimbe, sol in sladkor. Za razmere, kakršne se napovedujejo ob pojavu epidemije koronavirusa, pa velja razmisliti tudi o zalogah za teden ali dva karantene z omejenim gibanjem in dostopom do osnovnih življenjskih potrebščin, a vse to seveda v mejah treznega premisleka.
Pri kupovanju upoštevajte pravilo o nakupovanju z nakupovalnim listkom ter še nekaj drugih pomembnih napotkov:
Preden se odpravite po nakupih, pomislite, koliko stvari ZARES potrebujete za štirinajst dni, tri tedne ali en mesec. Saj veste – ali boste res sami pekli kruh in ga pojedli kilogram na dan?
Panično nakupovanje prinaša precej negativnih posledic za vaše zdravje in finance:
Možnost okužbe – v trgovinah in nakupovalnih centrih je ogromno ljudi in s tem se poveča možnost okužbe.
Širjenje okužbe – poleg tega, da se okužite sami, lahko okužbo (za katero ne veste) širite naokrog, ogrožate druge ljudi in predvsem zaposlene.
Stvari, ki jih ne potrebujete – panično nakupovanje je pogosto nerazsodno, zato kupujete tudi stvari, ki jih ne potrebujete ali vsaj ne v takih količinah. Verjemite, veliko ljudi to počne že v »normalnih« razmerah.
Škoda v domači shrambi – živila, ki se pokvarijo, lahko pokvarijo še druga živila v shrambi (gnitje, plesen).
Nepotrebni stroški – veliki in nepremišljeni nakupi povzročajo (pre)velike stroške.
»A bova šla kaj v trgovino, če bo tole še dolgo trajalo?« je Mojco vprašal njen mož.
»Ne, dragi. Morda bom šla v trgovino po kruh, če ga ne bom spekla kar sama. In malo manj izbirčni bomo pri jedi, ker ne bom kuhala vsakemu svoje jedi, to je to. Zalog imamo pa zadosti, s sladkarijami za otroka vred.«
Za konec: Mojca je odgovorna, zato ne ravna panično in ne ogroža zdravja ter družinskih financ. Zaloge vzdržuje racionalno in v skladu s potrebami svoje družine. Bodi kot Mojca! Kupuj s seznamom, skladno s svojimi potrebami in z misijo na svoje zdravje ter zdravje vseh okrog sebe.
Običajno je prvo vprašanje, ki si ga človek zastavi, preden se odpravi po kredit, kaj bodo v banki sploh preverjali in na podlagi česa se banka odloči za (ne)odobritev.
Martinovanje je pred vrati in ponujamo vam nekaj last minute predlogov.