Nakupovalni listek in ostale skrivnosti racionalnega nakupovanja

Prijazno do denarnice, pa tudi do okolja in družbe

Da ne bo pomote. Rada nakupujem in rada hodim v trgovine. Kot mama in gospodinja sem »ta glavna« pri nakupovanju hrane, pijače, čistil, kozmetike, oblačil zase in otroka, časopisov, igrač, šolskih potrebščin in še česa.

Sčasoma sem razvila svoj lasten sistem obvladovanja tega kar zahtevnega in nikoli končanega procesa, nakupovanja namreč. Še vedno me sicer večkrat preseneti nepričakovano visok znesek računa, a na srečo redkeje kakor pred leti. Denar in trošenje poleg zadovoljevanja osnovnih družinskih potreb za sabo pušča ogromne vreče smeti, ki se vsakodnevno nabirajo v našem stanovanju. Globalno gledano pa tudi vse bolj očitne in škodljive posledice  – tako okoljske kakor tudi družbene.

Polne nakupovalne vrečke so tako na mojem vrednostnem seznamu zdrsele v polje »nujno zlo«, a ker ima dan samo 24 ur in smo kar naprej lačni, jih pogosto tovorim tudi sama. Kljub lastnim pravilom nakupovanja, ki se jih poskušam čim bolj striktno držati:

1. Čas JE denar

Vedno znova sem presenečena nad tem, koliko resnice se skriva v pregovorih. V eni uri znam veliko več denarja nespametno porabiti kakor ga zaslužiti. Še posebej kadar po službi vsa furijasta, lačna in utrujena skočim v trgovino, ker nimamo doma ničesar v hladilniku. Običajno se iz trgovine vrnem še v hujšem stanju, porabim ogromno, hladilnik je še vedno prazen, na hitro zaužita hrana pa ne vredna naših teles in tukajšnje omembe. Ne, ne, ne. Z vnaprejšnjim načrtovanjem se poskušam izogniti nakupom ob nepravem času, ko se mi mudi in ko sem hkrati še lačna.

2. Šoping terapija ali zdravljenje čustev na nepravi način

Poleg pomanjkanja časa predstavljajo največjo nevarnost za nespametno nakupovanje raznorazna pretirana čustva. Občutek krivde, na primer, kadar slabo skrbim zase. V dotičnem primeru sem tako na primer kupila drago rdečo šminko, čeprav rdeče šminke nikoli ne uporabljam. Ali pa še dražji serum za kožo, ki ga zaradi dolgotrajnega postopka nanosa še nisem imela časa uporabiti.  Ne, ne, ne. Sprehod, telovadba ali pa klepet s kolegico so veliko boljša alternative.

3. Nedelja je dan brez trgovine. Tudi spletne!

To pravilo sem uvedla pred kratkim, ko sem v nedeljo ob pol treh zalotila samo sebe v popolnem nakupovalnem deliriju. Nesprejemljivo! Zaenkrat se je nedelja brez trgovine izkazala za zelo pametno odločitev. Za denarnico, telo in duha. V nedeljo po novem ne hodimo v trgovino in pika. Niti ne surfamo po spletnih trgovinah. Doslej se nam še ni zgodilo, da bi bili zaradi tega lačni ali da bi nam karkoli manjkalo. Prav nasprotno. Je pa res, da ta ukrep morda ni ustrezen za vse. Morda imate v nedeljo čas za premišljen nakup in je bolje, da se trgovinam izognete kak dan med tednom, ko ste že zaradi službe veliko zdoma.

4. Stvari, ki sem jih nehala kupovati

Nekatere stvari sem nehala kupovati, ker se mi glede na dobljeno zdijo predrage. Pri drugih zavračam obilico embalaže in obremenjujoč vpliv na okolje. Tudi zelo poceni izdelkov, še posebej oblačil, ne kupujem več. Ker želim vsaj malo prispevati k pravičnemu svetu. Za nekatere izdelke pa sem enostavno ugotovila, da jih preprosto ne rabim.

Moj seznam stvari, ki sem jih nehala kupovati:

• Ustekleničena voda – razen na potovanjih, če je potrebno.
• Enojna pakiranja oziroma »single-pack« česarkoli – še več embalaže za višjo ceno. Sem sodijo tudi izdelki potovalne velikosti.
• Sladkarije in sladke pijače sem zreducirala na temno čokolado, suho sadje in svež sok, ki ga sama stisnem. Prepozno!
• Ne potrebujem petih različnih čistil za kuhinjo in kopalnico. Dovolj je eno. Poleg tega soda bikarbona in alkoholni kis nadomestita marsikatero čistilo in zmanjšata vnos škodljivih snovi v organizem. Priporočam.
• Ne kupujem nobene predpripravljene hrane in sladic. Ker si to lahko privoščim!
• Zelo nasprotujem vsem plačljivim aplikacijam in nadgradnjam računalniških iger. Pogajanja s sinom na pragu najstništva so trda in neizprosna in ne bom trdila, da vedno zmagam.
• Ne kupujem nobenih osvežilcev zraka. Jih ne prenašam, niso zdravi, preprosto zračenje z odprtim oknom pa veliko učinkoviteje.
• Plastične igrače. Ker jih veliko dobimo ob rojstnih dnevih in podobnih priložnostih, še vedno jih rad prinese tudi Božiček.
• Kuharske knjige, ker jih imam že osem.
• Izdelke, ki jih sicer ne uporabljam, a so v ponudbi 1 + 1 gratis. Ker se je običajno izkazalo, da jih doslej nisem kupovala z razlogom.
• Dragih, dizajnerskih  oblačil za otroke. Ker otroci hitro rastejo, raztrgajo in zgubljajo stvari.
• Nesezonskega sadja in zelenjave. Ker so jagode decembra brez okusa. Da ne govorimo o načinu pridelave ali dolgotrajnem transportu.

5. Pa še o nakupovalnem listku (in njegovih elektronskih različicah)

Imam srečo oziroma dovolj časa, da lahko skoraj vsak dan skuham kosilo. Seveda si že vnaprej zamislim jedilnike in pripravim nakupovalni listek, ki zadostuje vsaj za tri dni. Seznam se tako vsakič zdi neznansko dolg, še posebej če vizualiziram nakupovalne vrečke, ki sledijo.

A mi vseeno daje občutek, da imam zadeve pod kontrolo. Seveda vedno kupim še kaj, kar ni na listku. Včasih tako odkrijem kak nov zanimiv izdelek, ki mi ustreza, in ga začnem redno uporabljati.

Če vam pisanje listkov ne leži najbolje, preizkusite katero od aplikacij, ki olajšajo nakupovanje. Na spletu jih je ogromno, zame preveč, tako da se še nisem odločila, katera mi najbolj ustreza.