Kuhati doma ali jesti zunaj?

Ena Blaževih najljubših reči so domače večerje. Sara je res odlična kuharica in kadar ga preseneti z odlično večerjo, je še tako zoprn dan v službi takoj pozabljen. Njene jedi niso zgolj okusne, ampak jih vedno postreže malo drugače. Med drugim ga je enkrat pričakala urejena od glave do peta, na mizi pa skoraj filmski prizor s svečnikom, šopkom rož in po vseh pravilih pripravljenim pogrinjkom.

»Ob dobri večerji je še tako zoprn dan v službi hitro pozabljen.«

Seveda pa si včasih privoščita tudi obisk restavracija ali gostilne, ki jima ponudi povsem drugačno doživetje, še posebej če gre za degustacije, praznovanja ali tematske večerje.

Prednosti in izzivi kuhanja doma

Med najpomembnejšimi prednostmi kuhanja doma je cena. Opoldanska malica (oziroma kosilo) v službi stane od pet do sedemnajst evrov, večerja pa hitro preseže dvajset ali celo trideset evrov. Na osebo. Če se malo poigrate s številkami, boste ugotovili, da se pri povprečni plači to nikakor ne izide.

A zgolj nižji stroški priprave hrane doma še zdaleč niso edina prednost! 

• Izberete lahko najboljše sestavine – pri kuhanju doma sami izbirate sestavine, zato vedno veste, kaj jeste.
• Enostavnost – v kuharskih knjigah in na spletu je ogromno receptov, na spletnih forumih pa tudi navodil, nasvetov in namigov, s katerimi se boste hitro naučili pripraviti tudi kakšno zahtevnejšo jed. 
• Izziv – kuhanje je lahko zabava, užitek in izziv, še posebej kadar se lotite kakšne nove jedi ali povabite prijatelje.

Seveda pa ima kuhanje doma tudi nekaj manj prijetnih strani:

• Čas – vsakodnevna priprava hrane zahteva čas za izbiro jedilnika (dnevni, tedenski, mesečni), za nakupovanje hrane, iskanje receptov, kuhanje, postrežbo ter na koncu čiščenje kuhinje in pomivanje posode.
• Energija – pri kuhanju doma pogosto pozabljamo na stroške energije, ki jo porabijo pečica, štedilnik, mali gospodinjski aparati in pomivalni stroj, recimo.
• Neuspeh – zoprna reč, če se vam zažge pečenka, na katero čaka pet prijateljev, ali če je ogromen lonec ričeta preveč slan …

Zakaj je včasih dobro jesti zunaj

Ne glede na to, kako dobro se znajdete za štedilnikom, si lahko nekajkrat na mesec brez slabe vesti privoščite večerjo v restavraciji. Recimo rojstnodnevne zabave za večjo družbo ali martinovanje. Ta rešitev ima prav tako veliko pozitivnih lastnosti, zato Sari in Blažu za odlično kulinarično doživetje nikoli ni žal denarja:

• doma jima ni treba nakupovati, pripravljati, kuhati, čistiti in pospravljati,
• prihranita veliko časa,
• jesta jedi, ki jih sama ne znata ali ne moreta pripraviti,
• privoščita si vrhunsko kulinarično doživetje z odlično hrano in skrbno izbrano vinsko spremljavo,
• obisk restavracije je tudi posebno doživetje, ki ju sprošča in razveseljuje.

»Romantična večerja doma ali v restavraciji ob jezeru?«

Seveda si obisk gostilne ali restavracije vedno ne zasluži petih zvezdic. Prepogosto je na jedilnem listu  klasična ponudba z »dunajci« in čevapčiči, prilogami, ki so bile dolgo zamrznjene (ocvrt krompir, mešana zelenjava), pri juhah kraljujeta gobova in goveja. Prav tako ne morete natančno (iz)vedeti, kaj vse pravzaprav jeste ter kako so bile jedi pripravljene.

Tudi pri izbiri primerne restavracije si lahko pomagate s spletom, kjer najdete veliko mnenj, ocen in priporočil. Pa še rezervacijo je najenostavneje narediti kar prek pametnega telefona.

Kuhanje naj bo zabavno!

Če se vam ne da kuhati, spremenite kuhanje v zabavo! Zakaj bi morala vedno kuhati le mama, če pa lahko pri tem sodeluje tudi očka ali pa se kuhanja enkrat za spremembo lotijo otroci?

Tule je nekaj idej, ki bodo vašo kuhinjo spremenile v super zabaven prostor v hiši:

Igrajte se z jedilniki. Vsi skupaj v soboto zvečer sedite za mizo in naredite jedilnik za ves teden. Vsak član družine si lahko izbere eno jed na teden po svojem okusu, potem pa v ponedeljek nakupite sestavine in veselo kuhate ves teden!

Podelite posebne pravice za kuhanje. Vsako soboto skrbi za zajtrk očka in ga pripravi popolnoma po svoje. Eden od otrok je glavni za popoldanske sadne napitke oziroma sadno malico. En dan v tednu je poseben (vegetarijanski, tradicionalna slovenska hrana ali hrana neke izbrane države, ribji petek ali kaj podobnega) in vsakič mu lahko določite skrbnika, ki bo skuhal.

Tudi otroci znajo. Naj za nekaj obrokov na mesec poskrbijo otroci. Morda bodo na začetku za kosilo res le hrenovke ali kaj premalo/preveč skuhanega, ampak z nekaj pomoči bodo na mizi kaj kmalu zelo zanimive jedi!

Poletje je zakon! Pravilo poletne kuhe pravi, da se ob sredah vedno peče na žaru. Dan je dolg, vreme je lepo, mama pripravi sestavine, očka speče mojstrovine na žaru. Preprosto, kajne?

Naredite korak naprej! Poleg priprave kosil in večerij se lahko lotite tudi peke kruha, priprave ozimnice in podobnih reči, s katerimi boste popestrili jedilnike in se naučili kaj novega, predvsem pa boste jedli bolje in še nekaj prihranili.

Nasveti za prihranke pri kuhanju

Sara je vedela, da z Blažem za hrano porabita veliko preveč denarja, zato je začela spremljati stroške, čez čas pa se je lotila sprememb. Tule je nekaj njenih nasvetov:

1. Naredite si jedilnike in jih sestavite na način, da bodo iste sestavine uporabne za več zaporednih jedi (tako vam živila ne bodo ostajala ali se pokvarila).
2. V večjih količinah (ter na ta način ceneje) kupujte le sestavine in živila, ki se ne pokvarijo in jih boste zares tudi porabili.
3. Svežih sestavin kupite le toliko, kot jih potrebujete, in se ne zanašajte na: »Ah, saj bomo itak pojedli.« Če se da, obiščite lokalno tržnico ali poiščite kakšno kmetijo, kjer prodajajo domače pridelke.
4. Imate balkon? Spremenite ga v vrt za zelišča, začimbe, feferone ali čilije ter morda celo kakšno solato. Uporabna je tudi okenska polica.
5. Če boste obiskali kuharski tečaj, se boste naučili kuhati hitreje in učinkoviteje izkoriščati sestavine, poleg tega boste spoznali tudi veliko kuharskih skrivnosti in namigov. 
6. Začnite ustvarjati domače testenine in peči svoj kruh.
7. Pri kuhanju naj bodo posode pokrite s pokrovi, vrat pečice ne odpirajte po nepotrebnem, poleg tega jo lahko izključite že nekaj minut pred koncem peke, enako tudi steklokeramično ploščo.
8. Naučite se pripravljati ravno dovolj hrane, da je ne boste metali stran. Merite, tehtajte, preizkušajte!
9. Izbirajte najboljše sestavine. Drži, so nekoliko dražje, ampak gre vendar za hrano, ki jo jeste. Halo?
10. Preverite, kako se da porabiti jedi, ki jih niste pojedli. Če vam ostane pol ribe, pečene na žaru, vam bo odlično teknila za večerjo. Odstranite kosti in kožo, dodajte ji nekaj kapljic oljčnega olja ter balzamičnega kisa in – dober tek! Iz suhega kruha naredite krušne drobtine, hladne testenine zvečer popražite na maslu z drobtinami, jedi na žlico so pa tako ali tako še boljše naslednji dan, ko so »drugič pogrete«.
11. Vino za kuhanje prelijte v manjše posodice in jih dajte v zamrzovalnik.
12. Nekatere jedi lahko pripravite v večjih količinah in jih nato zamrznete.
13. Pripravite si svojo ozimnico: paketki zmrznjenih sestavin za govejo juho, marmelade, kompoti, vložene kisle kumarice, pečene paprike, posušene gobe, zelišča in podobno. Če pa imate v kleti prostor, vam bo nekaj zabojčkov krompirja in jabolk prišlo še kako prav!