Se zavedate nevarnosti spletnega kriminala?

Varnost na spletu je vedno pomembnejša

»Marko, bi bil tako prijazen in pogledal, zakaj se ne morem prijaviti na spletno stran banke? Ne pusti mi gesla vpisati,« je Mojca zvečer prosila svojega moža. Odprla je e-poštni nabiralnik, v katerega je dobila varnostni mail z banke, da mora ponastaviti geslo in uporabniško ime, a tudi Marku se ni uspelo prijaviti prek povezave, ki je bila v sporočilu. »Počakaj, bom Anžeta vprašal, on je mojster za te reči.«

Marko je Anžetu na hitro opisal težavo, nato nekaj sekund molče poslušal, potem pa vprašal: »Fi- kaj? Fišing? A me hecaš?« Ampak ni bil hec. Mojca je bila tarča spletnih kriminalcev in je imela veliko srečo, da ji na spletni strani »banke« ni uspelo ponastaviti svojih podatkov.

»Ne morem verjeti, malo je manjkalo, pa bi svoje podatke poslala goljufom,« je Marko pojasnil presenečeni ženi. »Anže pravi, da gre za phishing in da stran, ki se ti je odprla, sploh ni stran od banke!«

Ampak Mojci se je stran na videz zdela čisto v redu in tudi Marko ni opazil nič posebnega. Ko pa sta si sporočilo in odprto lažno stran ogledala še enkrat, pa so jima v oči takoj padle majhne podrobnosti, o katerih je govoril Anže: nekaj odtenkov drugačna barva ozadja strani, podoben, a ne povsem enak logotip, nedelujoče povezave, protokol http namesto https (‘s’ pomeni secure ali varno in zagotavlja, da so podatki pri pošiljanju in prejemanju zakodirani oziroma varni pred zlorabo), pri kontaktih pa zgolj e-poštni naslov, ki več kot očitno ni pripadal banki (domena z rusko končnico).

»Sama sreča, da je nek program ali kaj, saj še sama ne vem, preprečil vnos podatkov. Jaz bi namreč brez težav vpisala uporabniško ime in geslo.«

Phishing in druge vrste spletnega kriminala

Mojca je redna uporabnica spleta in je navdušena nad tem, koliko storitev ji ponuja in koliko časa lahko prihrani. Seveda se zaveda tudi nevarnosti, a do sedaj jo je bilo strah le virusov, pri katerih se je zanašala na protivirusne programe.

»Vem za viruse, izogibam se stranem z vsebinami, ki te lahko spravijo v težave, ampak na razliko med http in https pa še nikoli nisem pomislila.«

Izkušnja s prevarantskim mailom ji je odprla oči in jo hkrati tudi nekoliko prestrašila. Na srečo je veliko odgovorov našla na straneh Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost (SI-CERT) in spletni strani Varni na internetu, kjer so pojasnjene najpogostejše oblike spletnega kriminala: phishing oz. lažno predstavljanje, spletne prevare, kraje identitete, spam, vdori, okužbe in drugi načini, s katerimi bi radi kriminalci prišli do podatkov, uporabniških imen in gesel za različne dostope.

Varnost na spletu: od gesel do previdnosti

Po neljubi izkušnji sta Mojca in Marko temeljito okrepila svojo varnost na spletu, pri tem pa upoštevala nasvete in pravila strokovnjakov za spletno varnost:

• Gesla – namesto imen otrok sta uporabila program za generiranje in shranjevanje kompleksnih gesel. V družinskem paketu je lahko pet uporabnikov, gesla pa se sinhronizirajo na različnih napravah, ki jih uporabljajo.
• Shranjevanje gesel – vsa gesla sta izbrisala s telefonov in diska računalnika. Pa čeprav so se jima do zdaj zdela zelo dobro skrita in na varnem …
• Previdnost pri odpiranju elektronske pošte – »sporočilo banke« je bilo dobra šola, saj Mojca mailom zdaj namenja večjo pozornost, še posebej če prihajajo od neznanih pošiljateljev ali bank.
• Dvojno potrjevanje – za nekatere storitve imata vključeno dvojno potrjevanje, poleg gesla še potrditev s kodo, ki jo vsakič prejmeta prek SMS-sporočila.
• Plačevanje prek spleta – pozorna sta na načine plačevanja in varnostne protokole, ki jih uporabljajo spletne strani za plačevanje, prav tako ne shranjujeta ali pošiljata številk kreditnih kartic prek spleta.
• Varnost spletnih strani – časi, ko sta slepo zaupala vsem stranem, so minili. Zdaj pazita na to, da je uporabljen protokol https ter da ima stran ikono varne ključavnice.

»Ne vem, no, meni se je zdela kombinacija imen in prvih štirih številk rojstnih datumov mojih otrok dovolj varna, saj sem dala veliko začetnico.«

Kar se Mojca nauči …

Z internetom se na računalniku in pametnem telefonu srečujeta tudi Mojčina otroka. Splet bo z vsemi svojimi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi močno vplival na njuno odraščanje, zato ju Mojca že zdaj uči, da morata biti previdna. Starejši bi kakšno igrico naložil kar sam in mimogrede pritisne na vse »OK« in »Sprejmi«, a do zdaj na srečo težav še niso imeli. No, oba starša zdaj budno spremljata tudi njegovo tapkanje po zaslonu, saj jima je Anže povedal za primere, ko so ljudje plačevali naročnine na SMS-klube, v katere so jih med nalaganjem igric včlanili otroci. Na otroke preži na spletu še več nevarnosti, kot so lažno predstavljanje in različne zlorabe (pošiljanje intimnih fotografij, strani z eksplicitno vsebino in podobno), zato tudi zaslonov telefonov zdaj brez prstnega odtisa ali nove PIN-kode ni več mogoče odkleniti.