Koliko stane vaša finančna svoboda?

V časih, ko je Oskarjevo podjetje raslo in ustvarjalo lep dobiček, je bil prepričan, da se bo že v nekaj letih »upokojil«. Vodenje podjetja je nameraval prepustiti novemu direktorju, sam pa bi ostal le v vlogi lastnika oziroma nadzornika in živel od dela ustvarjenega dobička. Na žalost so se razmere na trgu spremenile in namesto zgodnjega uživanja v pokoju je Oskarja čakal nov začetek, a misli na zgodnjo upokojitev ni nikoli opustil.

Kaj je »vsota finančne svobode« in koliko znaša?

Veliko ljudi sanjari o tem, da jim ne bi bilo treba več delati. Nekateri zgolj fantazirajo o tem, da bi imeli doma čaroben predal z neusahljivim vrelcem bankovcev, drugi pa razmišljajo bolj realno. Gre za vsoto finančne svobode, ki ni nič drugega kot znesek, ki je vsak mesec ali vsako leto potreben za pokritje vseh stroškov. Ko je ta zagotovljen, vam ni več treba delati in lahko ves dan v miru lovite ribe ali urejate vrt, seveda pa se takoj postavi tudi vprašanje, kje boste ta denar dobili.

»Vsota finančne svobode je znesek, potreben za kritje vseh stroškov.«

Koliko je dovolj? Ključno je, da imate dovolj za pokritje VSEH stroškov, tudi tistih v prihodnosti (dom za ostarele, zdravstvena oskrba) in tistih, ki se pojavijo le nekajkrat v življenju (poroka otrok, potovanja, prenova doma, nakup avtomobila). Najenostavnejši izračun je, da seštejete vse svoje letne stroške, dodajte ustrezen delež večletnih investicij (obnova stanovanja, menjava avta …) ter nekaj rezerve in vse skupaj delite z dvanajst. To je to.

Plača, renta, zapuščina, dobitek na lotu …?

Oskarjev načrt je bil jasen: ustvariti uspešno podjetje z ekipo, ki bo zanesljivo vodila podjetje tudi v primeru, če on ne bo sedel v svoji pisarni. Bistvo teorije pri vsoti finančne svobode je, da prihodke dobivate neodvisno od rednega dela. Plača, za katero morate vsak dan v službo, torej odpade in vsak si mora poiskati drugačen način zagotavljanja prihodkov:

• oddajanje nepremičnin (apartmaji na morju, AirBnB, oddajanje sob študentom),
• upravljanje investicij (naložbe v nepremičnine, delnice, zlato, kripto valute),
• trženje pravic (licence, avtorske pravice),
• dediščina,
• prodaja nepotrebnega premoženja (v poštev pridejo velike nepremičnine oziroma zemljišča),
• spreminjanje hobija v zaslužek (podobno kot načrtujeta Sara in Blaž),
• dobitek na lotu.

»Bistvo teorije pri vsoti finančne svobode je, da prihodke dobivate neodvisno od rednega dela.«

Oskar se je po propadu podjetja odločil, da bo zdaj raje investiral v nepremičnine. Ker ima dobro plačo in relativno majhne stroške, se je odločil za kredit in nakup dveh nepremičnin na morju. Z oddajanjem apartmajev v sezoni pokrije skoraj vse letne stroške kredita in ko ga bo odplačal, bo ves dohodek ostal v njegovem žepu. V načrtu pa ima tudi nakup nepremičnine za zimsko sezono.

Pasti finančne svobode in novega načina življenja

Pri izračunu vsote finančne svobode morate biti zelo pozorni na nekaj dejstev, ki se vam običajno razkrijejo šele kasneje. Doseganje finančne svobode namreč zahteva natančno načrtovanje, varčevanje in veliko samodiscipline. Saj poznate zgodbe ljudi, ki so zadeli na lotu in čez noč obogateli, nato pa že v nekaj letih končali na beraški palici, kajne?

• Stroškom dodajte še nekaj rezerve. Poleg zneska finančne svobode potrebujete še nekaj rezerve, namenjene plačilu zdravstvenega zavarovanja in drugih prispevkov, ki jih zdaj za vas plačuje delodajalec, pa tudi za dodatne stroške, ki jih bo prinesel drugačen način življenja.
• Pazite na stalnost prihodkov. Ne zanašajte se na enkratne prihodke, ki vam ne omogočajo dolgotrajne vsote finančne svobode. Verjemite, pol milijona vreden dobitek na lotu pogosto ni dovolj, da bi brezskrbno žive do konca življenja …
• Redni službi se ne odrecite takoj, ampak še malo počakajte. Ko vaši dodatni prihodki dosežejo vsoto finančne svobode, vseeno počakajte še nekaj časa, da vas že prvi nepričakovani stroški ne bodo pahnili v rdeče številke. Poleg tega boste z dovolj dodatnimi prihodki v službi delali bolj sproščeno in boste manj pod stresom.
• Ne spreminjajte načina življenja! To je najpomembnejše pravilo! Če s spremembo življenja močno povečate stroške »novega« življenja, se bo vzdržnost sistema hitro podrla. Primer: ko vam ni treba v službo, lahko prosti čas namenite nakupovanju, hobijem, potovanjem in podobno. Ste predvideli vse te dodatne stroške?
• Ostanite aktivni in ves čas oprezajte za novimi možnostmi. Sicer se lahko prepustite poležavanju, a to ni dobro za telo, še manj za duha. Ostanite aktivni, iščite nove priložnosti, izobražujte se in ustvarjajte!

»Saj poznate zgodbe ljudi, ki so zadeli na lotu in čez noč obogateli, nato pa že v nekaj letih končali na beraški palici, kajne?«

Največji izziv predstavlja dejstvo, da imate kar naenkrat dodatnih osem ur na dan in začnete razmišljati o rečeh, za katere prej ni bilo časa. Te pa so običajno povezane tudi s stroški, na katere niste računali … 

Kaj pa pokojnina?

Če imate redne prihodke, ki jih boste prejemali do konca življenja (najemnine, rente, obresti, nadomestila …), potem vam za pokojnino verjetno niti ni treba skrbeti, sicer pa se pri finančnih strokovnjakih pozanimajte o možnih rešitvah v obliki skladov, namenskih varčevanj in podobno.