S starši pod isto streho
Nakup nove nepremičnine ali gradnja za mlade predstavlja veliko finančno breme, po drugi strani pa se tudi starejši znajdejo v (pre)velikih hišah.
Kolesarjenje doživlja pravi razcvet. Za izdatno motivacijo in pravo kolesarsko norijo sta poskrbela naša šampiona Primož Roglič in Tadej Pogačar. Poleg tega je tu še prava revolucija na področju električnih koles, ki so v kratkem času pridobila številne navdušene uporabnike.
Kje boste torej kolesarili to jesen? Pripravili smo vam nekaj zanimivih predlogov za odkrivanje Slovenije.
Ta 24 kilometrov dolga asfaltirana pot med Otiškim vrhom in Gornjim Doličem velja za eno izmed najbolje urejenih kolesarskih poti v Sloveniji. Namenjena je zgolj kolesarjem, zato je še posebej priljubljena pri družinah z manjšimi otroki in vseh, ki si želijo brezskrbnega in varnega kolesarjenja po slikoviti pokrajini.
Če je še niste prekolesarili, je letošnja jesen skrajni čas, da to storite. Ne bo vam žal! Poteka po poti nekdanje železnice od italijanskega Trsta čez Slovenijo vse do hrvaškega Poreča. Slovenski del, dolg 32 kilometrov, se prične na meji z Italijo pri Škofijah. Od tu pelje mimo Dekanov in Lazareta proti Kopru in naprej proti Izoli. Nadaljuje se med vinogradi in skozi zapuščene tunele proti Strunjanu in Luciji, od tu naprej pa čez istrske griče proti Sečovljam. Pot, ki ponuja krasne razglede, je nezahtevna in primerna za vse vrste kolesarjev. Submediteransko podnebje omogoča, da se je lotite v poznojesenskih pa tudi v zimskih mesecih.
Ta mednarodna daljinska kolesarska pot v celoti meri kar 710 kilometrov. Poteka od Italije čez Avstrijo in Slovenijo ter se zaključi na Hrvaškem. Slovenski del se vije od Dravograda mimo Maribora in se po 145 kilometrih na slovenskem ozemlju nadaljuje v sosednjo Hrvaško. Trasa je na vseh 145 kilometrih primerna za družinsko kolesarjenje, izogniti se velja edino odseku med Podvleko in Falo, saj ta velja za zahtevnejšega.
Če kot rekreativni cestni kolesar želite podoživeti občutke (in izjemne napore), ki jih profesionalni kolesarji doživljajo na gorskih etapah, se s specialko podajte po cesti na Krvavec ali iz Bohinja proti Pokljuki. Če kondicijsko niste dovolj pri močeh za predlagane vzpone, bo zadosten izziv tudi gričevnato Goričko ali okolica Moravskih Toplic, v sicer ravninskem Prekmurju.
Lahka asfaltirana pot pelje po razgibani lokalni cesti skozi vasice Dolje, Gabrje, Volarje, Kamno in Ladra. 12-kilometrska tura je primerna za najširši krog kolesarjev, za družine z otroki ali turo z e-kolesi. Vračate se lahko po isti cesti ali se nazaj peljete z avtobusom.
Začetek poti si izberite glede na svoje sposobnosti. Če ste dovolj pripravljeni, lahko začnete vrteti pedala že v Celju, slabše pripravljeni pa izberite cilj višje v Savinjski dolini. Na poti proti eni najlepših alpskih dolin Logarski dolini vas bo spremljala nemirna rek Savinja, ki ponuja kar nekaj zanimivih prizorišč za postanek in osvežitev.
15 kilometrov dolga tura vas vodi z Bleda proti Stolu in naprej proti Valvasorjevemu domu. Pot je dokaj zahtevna, še posebej zadnjih pet kilometrov, ko se strmo vzpenja. Gorsko kolo je obvezno, če ste v dvomih glede kondicije, se odlično obnese električno gorsko kolo.
16 kilometrov dolga zmerno težka krožna kolesarska pot po pokljuški planoti navdušuje gorske kolesarje. Začne se na Rudnem polju in večinoma vodi po makadamskih cestah. Pelje vas skozi neskončne smrekove gozdove, ki prehajajo v travnate planine. Na Pokljuko se odpravite zgodaj jeseni in ne pozabite na toplejša oblačila. To velja tudi sicer za vse ostale gorske destinacije.
Soška dolina je tudi v jesenskih mesecih ena najbolj obiskanih turističnih destinacij za aktivnosti na prostem pri nas. Če ste pripravljeni na težko gorsko kolesarsko turo, ki vam bo postregla s krasnimi razgledi na reko Sočo, bo ta, 30 kilometrov dolga pot, kot nalašč za vas. Začne se v vasi Avsa, od koder se nadaljuje čez Idrsko planino proti Matajurju. Pot delno poteka čez Italijo in se konča pri domu na Matajurju. Do vrha Matajurja, ki sega 1642 metrov nad morje, nadaljujete peš. Spust lahko načrtujete po isti ali po bolj položni krožni poti.
Treking ali gorsko kolo prideta še kako prav tudi na Dolenjskem. 61 kilometrov dolga zmerno težka pot nosi ime po Kostanjevici na Krki, edinem slovenskem mestu, ki leži na otoku in je poimenovano tudi dolenjske Benetke. Najzahtevnejši del poti je vzpon na Veliki Ban, sicer pa pot poteka po obrobju Gorjancev, med vinogradi, delno tudi po ravninskem delu mimo gradu Otočec in Novega mesta.
Vinorodna Brda na meji z Italijo ponujajo okrog 280 kilometrov raznovrstnih kolesarskih poti po asfaltu, kolovozih in med vinogradi. So odlična destinacija za sproščeno treking kolesarjenje in uživanje v lokalnih dobrotah. Teh tu ne manjka.
130 kilometrov dolga krožna pot okrog Kamniško-Savinjskih Alp je izjemno razgibana in slikovita. Če jo želite prevoziti v enem dnevu, je primerna telesna pripravljenost nujna, saj boste na poti pridelali kar 2000 višinskih metrov. Če ste slabše telesno pripravljeni, se odločite za dvodnevno turo ali si pomagajte z električnim kolesom.
Jeseni običajno potekajo številne kolesarske prireditve in maratoni, velja sproti preverjati obvestila organizatorjev glede morebitnih sprememb.
Tolmin: Frikafest – Kolesarska tura na Široko
Mariborsko Pohorje: Svetovno prvenstvo v gorskem kolesarjenju
Nakup nove nepremičnine ali gradnja za mlade predstavlja veliko finančno breme, po drugi strani pa se tudi starejši znajdejo v (pre)velikih hišah.
Ena izmed najbolj priljubljenih destinacij za počitnikovanje Slovencev je Hrvaška. Preberite več o tem kako plačevati in dvigovati gotovino na Hrvaškem.
Poleti je prevroče. Jeseni začnem, ko se malo ohladi.