Martinovo, praznik vinske kulture in kulinaričnih utrinkov

Korenine martinovanja naj bi izhajale že iz keltskega praznika, posvečenega rodovitnosti jesenskega časa na poljih in v vinogradih. Predvsem v Sloveniji ga danes obeležujemo z bogato vinsko kulturo, ki svojo zgodbo vsako leto zaokroži v treh vinorodnih deželah s kar štirinajstimi vinorodnimi okoliši. Na martinovo, to je 11. novembra, letina sklene zadnje poglavje, ko se mošt ob blagoslovu spremeni v vino.

Zavetnik praznika je sveti Martin, škof iz francoskega Toursa z madžarskimi koreninami, ki je svojo veljavo dobil, ker se je zavzemal za reveže. Kljub prvotnemu namenu pa je martinovanje danes praznik, pri katerem je poleg močne vinske note vedno prisotna tudi bogata kulinarična izkušnja.

Novonastalo vino tako pospremi najznačilnejša pečena gos ali raca skupaj z mlinci in dušenim rdečim zeljem, martinovo kosilo pa navadno popestrijo tudi razne pogače in potice z raznovrstnimi nadevi.

Ker dobra hrana in jedača najbolj prijata v dobri družbi, je martinovo tudi sicer zelo družaben praznik. Značilno martinovo kosilo ali večerjo si navadno privoščimo skupaj z družino, nadaljnje dogajanje pa lahko sklenemo z obiskom raznih dogodkov po Sloveniji.

Kam na martinovanje?

1. Obiščite mesto najstarejše vinske trte, ki šteje že preko 450 let. V okviru Festivala Stare trte boste zares doživeli utrip štajerske prestolnice, kjer se na dan martinovega praznika odvija pester kulturni in glasbeni program, ki ga popestri bogata gastronomska ponudba.
   
2. Če se Maribor ponaša z najstarejšo trto, boste nedaleč stran našli tudi najstarejšo vinsko klet v Sloveniji – Ptujsko klet, ki so jo ustanovili menihi. Na martinovega dan se lahko odpravite na vodeno degustacijo ali pa se zlijete z barvitim, kulturno obarvanim programom v središču Ptuja, ki se ponaša tudi z najstarejšim letnikom vina Zlata trta – 1917.
   
3. Rodovitni griči Posavja in Dolenjske ponujajo svojevrstna doživetja in vinske okuse. Pokrajine, kjer so doma zidanice in je vinska trta ponos prav vsakega vinogradnika, ponuja mnogo priložnosti za degustacije, pridružite pa se lahko tudi kateri izmed trgatev in tako doživite rojstvo vina iz prve roke.

1. V mediteranskem predelu Slovenije so največja martinovanja v Novi Gorici, kjer živahno dogajanje poveže prebivalce Vipavske dolina, Krasa in Brd. Kleti z najdaljšo zgodovino boste našli v slikoviti srednjeveški vasici Šmartno.

Martinovanje v domačem okolju

Če imate doma zbirko aromatičnih vin, ste lastnik vinograda ali pa želite praznik preživeti s svojimi najbližjimi, lahko martinujete tudi doma.

V kolikor si doma lastite zbirko aromatičnih vin, ste lastnik vinograda ali pa želite praznik preživeti z vašimi najbližjimi, lahko martinujete tudi doma. Kljub temu, da nas bodo letošnji protikoronski ukrepi najverjetneje prisilili v pripravo tradicionalne jedi kar doma, pa bomo lahko naše dobrote drugo leto primerjali z dobrotami iz dogodkov po Sloveniji.

Tradicionalna martinova pojedina je sestavljena iz pečene goske ali race, za prilogo pa pripravimo mlince in rdeče zelje. Priprava je precej preprosta, kuhanje pa lahko obenem .izkoristite tudi za prijetno druženje.

1. Priprave goske ali race se lotimo tako, da jo operemo, osušimo ter jo dodobra natremo s soljo in majaronom. V trebušno votlino damo eno ali dve celi jabolki, gosko oz. raco pa pustimo počivati v hladilniku do naslednjega dne. Naslednji dan v pekač nalijemo približno en centimeter vode. Gos pečemo približno tri do štiri ure, raco pa uro in pol do dve uri na 180 °C. Na polovici pretečenega časa jo obrnemo in zalijemo s sokom iz pekača.
   
2. Zelje je še boljše, če mu dodamo jabolka. Ta operemo in naribamo, čebulo pa olupimo in nasekljamo. Zeljne liste operemo in jih narežemo na trakove. Čebulo popražimo na olju, dodamo sladkor, da karamelizira, nato pa pridamo zelje, ki ga začinimo z muškatnim oreščkom. Vse skupaj pražimo približno dve minuti, nato zalijemo z vinom in jušno osnovo ter začinimo s soljo in poprom. Zelje dušimo približno 40 minut, zadnjih 15 minut pa mu dodamo jabolko. Začinimo po okusu.
   
3. Mlince lahko pripravimo doma, in to le iz štirih sestavin. Testo zamesimo iz enega kilograma moke, petih rumenjakov, štirih decilitrov vode in enega decilitra mleka. Testo razdelimo na manjše kose in jih razvaljamo. Koščke testa položimo na pekač in jih pečemo na 180 °C, dokler ne porumenijo, na površini pa nastanejo mehurčki. Pečene mlince ohladimo, razlomimo in zalijemo z vročo vodo. Vodo odlijemo in mlince serviramo skupaj z zeljem in račko oz. gosko.

Ob pojedini se seveda prileže še kozarček mladega vina.

Želimo vam prijetno praznovanje!