Kako sta se Ines in Marko lotila obnove stare hiše ?

Medtem ko cene stanovanj in najemnin bliskovito naraščajo ter si novo hišo lahko privoščijo le redki, lahko na drugi strani z nekaj popravki in brez večjih gradbenih del v sanjski dom spremenite tudi staro hišo.

Ines in Marko sta z dvema šoloobveznima otrokoma živela v dvosobnem najemniškem stanovanju in spoznala sta, da stanovanje postaja premajhno za vse njihove potrebe. Zato sta se odločila, da prenovita starejšo hišo, ki jo je Ines podedovala od očeta.

Hiša z več kot 200 kvadratnimi metri uporabne površine ju je na začetku kar malce strašila, kako naj se lotita obnove, vendar sta po pogovoru s strokovnjaki ugotovila, da si lahko z nekaj premišljenimi popravki in brez večjih gradbenih del ustvarita sanjski dom.

Vsem vam, ki se boste v prihodnosti lotevali obnove starejših hiš, pa želita skozi svoj proces prenove pokazati, kako posodobiti hišo, da ta ne bo samo jama brez dna in bo po prenovi ohranjala svojo vrednost tudi v prihodnosti. Pa zavihajmo rokave.

Kje in kako začeti?

Pri ogledu hiše. Tako sta se z otrokoma za vikend odpravila na ogled njihovega novega doma. Medtem ko sta otroka iskala pozabljene ter skrite zaklade na dvorišču in vrtu, sta si Ines in Marko temeljito ogledala hišo in ugotovila, da ima trietažna hiša zelo majhne in neracionalno razporejene prostore, neuporabne dolge in ozke balkone, neizdelano in prazno podstrešje, netesna okna, dotrajane radiatorje in da ji v celoti manjka toplotni ovoj. Naenkrat se jima je porajalo veliko vprašanj, na katera sta želela hitro najti odgovore.

Začela sta brskati po forumih ter med njuno bitko z usklajevanjem družinskih in službenih obveznosti, hitro prišla do spoznanja, da tam zagotovo ni pametno iskati informacij o tem, kako obnoviti hišo. Ti so jima vzeli veliko časa, na koncu pa sta ugotovila, da so bolj ali manj namenjeni bitkam za to, kdo je plačal najmanj za storitve, ki mogoče niso bile izvedene pravilno in niti dovolj kakovostno.

Nasvet: Če nameravate obnoviti  hišo, ki se npr. na delu temeljev pogreza, ni potresno varna ali ji zamaka streha, boste svoj denar in tudi čas najboljše investirali, če boste spisali povpraševanje za pregled stanja, izdelavo načrta prenove ter vodenje prenove in ga poslali izkušenim arhitektom, gradbenikom in energetskim svetovalcem. Cena pregleda stanja vas bo stala med 200 in 400 €, vendar vam bo ta razkril:

• ali se hišo splača obnavljati;
• katera vzdrževalna in sanacijska dela vas čakajo;
• ali jo je smiselno energetsko sanirati;
• okviren popis del;
• predviden strošek;
• in najpomembneje – pravilne rešitve za izvedbo in vam s tem prihranil poznejše kopičenje nenačrtovanih dodatnih stroškov za odpravljanje napak.

In prav to sta storila tudi Ines in Marko, svoj denar sta na začetku investirala v temeljit pregled hiše. Pri tem sta vsako ponudbo natančno preverila, tudi z referencami ponudnikov, prav tako pa sta poiskala njihove stranke, in tako sta bila iz prve roke seznanjena s slabim in dobrim delom ponudnikov.

Uskladitev želja s finančnimi sposobnostmi

Strokovnjaki so jima za lažje načrtovanje porabe denarja povedali, da je finančni razpon pri stroških celovite obnove (skupaj z opremo) zelo velik in se po navadi giblje med 750 in 1500 €/m2 neto površine, ki jo bosta obnavljala. Začela sta se spraševati, kolikšne naložbe sta sploh sposobna? Izračunala sta, da imata na voljo dve povprečni plači (ena je po podatkih Sursa iz avgusta 2021 znašala neto 1.256,24 €), 50 tisoč € prihrankov, upoštevala sta strošek dveh šoloobveznih otrok in tako sta ugotovila, da si lahko privoščita mesečni obrok stanovanjskega posojila v višini 481 €.

Nato sta preverila, kako jima lahko pri parcialnih ukrepih, kot so obnova fasade, zamenjava starega kotla s toplotno črpalko, nakupu električne centrale … s spodbudami in posojili pomaga Eko sklad.

Sedaj sta morala le še natančno opredeliti, česa si želita, in svoje želje predstavila arhitektu, ki jima je le tako lahko zagotovil, da bodo na novo oblikovani prostori ustrezali potrebam družine.

Dan D – soočenje z dejstvi

Seveda sta si hišo ogledala še energetski svetovalec in arhitekt, ki sta jima že na samem kraju za določene posege povedala, kateri so dovoljeni in kateri ne. Po dobrem tednu dni pa sta prejela še celostno poročilo in vse odgovore na njuna vprašanja. Poročilo jima je razkrilo:

• da se kljub obsežnim vzdrževalnim in sanacijskim delom njuno hišo splača prenoviti;
• da jo je mogoče energetsko sanirati v skoraj ničenergijsko stavbo, s čimer bosta pridobila tudi subvencijo Eko sklada;
• da bo cena projektiranja in izvedbe za SNES (to pomeni, da hiša proizvede toliko energije, da je ne bodo skoraj nič rabili odkupovati od distributerjev) znašala najmanj 700 evrov na kvadratni meter in
• naj se znebita neuporabnih balkonov, ki jih ni mogoče toplotno izolirati.

Od idejne zasnove do zbiranja ponudb

Vse je potekalo zelo hitro in že sta z arhitektom sklenila pogodbo za projektiranje in nadzor prenove, ki sta jo seveda tudi preverila pri odvetniku … nato se je začelo zares. Arhitekt je začel pripravljati osnutke idejnih zasnov, kjer je hiša začela dobivati popolnoma novo podobo: velika in temna klet se je spremenila v prostorno garažo, v pritličju so se razprostirali svetli bivalni prostori, na prašnem podstrešju pa sta otroka dobila pravcat planet. Po nekaj popravkih sta potrdila idejno zasnovo in arhitekt je pri pristojni enoti vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, Marko in vodja prenove pa sta med tem, ko so čakali na gradbeno dovoljenje, na podlagi projekta za izvedbo začela zbirati ponudbe za izvedbo prenove.

Ogrevanje, hlajenje in prezračevanje – premišljeno do zadnjega koraka

Pri celotni obnovi sta dala velik poudarek temu, kako čim bolj zmanjšati potrebo po ogrevanju in hlajenju, zato sta se odločila za dober toplotni ovoj, nova okna, za ogrevanje in hlajenje pa sta izbrala toplotno črpalko zrak-voda, ki jo poganja večinoma na strehi proizvedena električna energija. V prostore, kjer je bilo le mogoče, sta vgradila talno gretje, ponekod pa tudi nizkotemperaturne radiatorje. Ker je hiša dobro toplotno izolirana in sta na zunanji strani oken vgradila senčila, hlajenje naj ne bi bilo potrebno. Če bi se vendarle izkazala potreba po klimatski napravi, pa sta že vnaprej pripravila vse potrebno za naknadno vgradnjo.

Zavedala sta se tudi, da lahko z zatesnitvijo hiše in zaradi normalnega prezračevanja prihaja do velikih toplotnih izgub ter pojava plesni, zato sta skupaj s strokovnjaki poiskala najbolj optimalno rešitev in vgradila centralni prezračevalni sistem z vračanjem nad 80 % toplote odpadnega zraka.

Iskaje izvajalca za »nebrušen diamant«

Po dolgem načrtovanju in ko sta v sanjah že lahko videla in otipala, kako v svetli kuhinji pijeta kavo in zunaj na dvorišču slišita hihitanje otrok, je končno napočil čas, da vdihneta hiši življenje. Da pa bi se zavarovala še pred poznejšimi dodatnimi deli in izgubi časa, sta z arhitektom pripravila zelo natančen popis del ter projektantsko oceno investicije, prav tako pa sta se odločila, da prenovo na ključ zaupata samo enemu izvajalcu. S tem sta zožila krog potencialnih ponudnikov in se rešila slabe volje ter napornega usklajevanja, kdaj bo prišel na vrsto kakšen izvajalec. Sledilo je enomesečno zbiranje ponudb, ki sta jih prečesavala z vodjo prenove, pri vsaki sta preverila tudi reference in na koncu sta se odločila za tistega izvajalca, ki je imel najboljše reference in za njun žep sprejemljivo ceno.  

Ker se nista odločila za postopno prenovo, sta se v svoj sanjski dom vselila že po osmih mesecih, in po njunih izračunih sta v skoraj ničenergijsko hišo vložila le pol toliko, kot bi ju stal nakup nove hiše. Kar dobro, kajne?

In najpomembneje: tudi vi verjetno poznate pare, pri katerih je obnova ali gradnja pustila temne sledi na njihovi zvezi … Na drugi strani sta Marko in Ines danes vesela, da sta zaupala izvedbo tako zahtevnega projekta strokovnjakom, ki so jima prihranili mnogo razočaranj, izgube časa, dragega odpravljanja napak, neprespanih noči in prepirov med njima.