Kako sem se znebila stvari, ki jih ne potrebujem več

Pospravljam!

Dobro se počutim v prostorih, ki delujejo zračno, svetlo in čisto. Na srečo tudi rada pospravljam. Poleg takojšnjih učinkov pospravljanja, ki so vidni v urejenem stanovanju, pospravljanje blagodejno deluje na moje počutje. Medtem ko pospravljam, se predalčkajo in postavljajo na pravo mesto tudi misli v moji glavi.

Poleg običajnega čiščenja in pospravljanja, torej pomivanja, drgnjenja, sesanja in nikoli končanega razmerja z umazanim perilom, s precejšnjo lahkoto iz stanovanja odstranim stvari, ki jih ne potrebujem (več) ali ne želim, da me obkrožajo. Tako nekajkrat letno, običajno ob prehodu letnih časov, izvedem veliko čistko in pomečem stran stvari, ki jim je tako namenjeno.

Raje v koš za smeti kakor v predal ali pod posteljo

Nekajkrat na leto se brez milosti zapodim po stanovanju in pomečem v koš naslednje:

• Vse, kar je zlomljeno – sem sodijo tudi čisto malce okrušeni krožniki in ostala posoda ter polomljene igrače.
• Raztrgane ali zelo obrabljene stvari – vse od oblačil do raztrganih otroških knjig.
• Vso stekleno in plastično embalažo, vrečke in škatle, ki so po naključju ostale v stanovanju (sicer odnašamo embalažo sproti).
• Vse drobnarije, ki ostanejo v predalih in na policah samo zato, ker jih je nekdo tam odložil, namesto da bi jih vrgel v smeti.
• V ta segment, vendar v posebno vrečko, sodijo tudi baterije in zdravila.
• Občasno se na seznamu znajde tudi hrana s pretečenim rokom uporabe, na kar resnično nisem ponosna.
• Pomečem tudi (na pol) ovenele rože, s katerimi mi ne uspeva najti pogojev za uspešno sobivanje.
• In seveda dnevne časopise, nepomembno pošto in popisane zvezke.
• Občasno se znesem tudi nad kakšnim večjim kosom pohištva, še posebej to velja za otroško sobo, ki raste skupaj z otrokoma.

Glede na to, da so tovrstne čistke kar pogoste in da po duši nisem zbirateljica, se opravilo navadno konča pri dveh ali treh vrečah, ki romajo v smeti. Občutek je zelo dober! Vsakokrat pa čistka vrže na plano še cel kup stvari, za katere se ne znam odločiti, kaj bi z njimi. Oziroma sem že odločena, a še nisem izpeljala zamišljenega …

Kam s stvarmi, ki ne sodijo v stanovanje, niti v koš za smeti?

V garažo? Ne! V klet? Ne! K tašči? Ne! Kam z enajstimi računalniškimi igrami prejšnjih sezon, ki jih ne igramo več? Seznam tovrstnih izdelkov se tukaj seveda ne konča. Sem spadajo stvari, ki so čisto ok, a jih ne rabimo, niti ne uporabljamo (več). In zato resnično nima smisla, da jih skladiščim v stanovanju.

Kam torej z njimi?

Podarim

Oblačila, obutev in ostali tekstil, ki je še uporaben, a ga iz različnih razlogov ne uporabljamo več, rada podarim dobrodelnim organizacijam. Te sprejemajo čista in neraztrgana oblačila ter obutev, tudi brisače, posteljnino, odeje. Dobro je delati dobro! Ker se vedno poplača – z dobrim občutkom in počutjem.

Če nimate časa, da bi dostavljali pakete na sedeže dobrodelnih organizacij, lahko podarite tudi preko spleta. Ali pa preprosto povprašate v soseski ali med prijatelji za nasvet. 

Prodam

Sodeč po številnih malih oglasih na spletu in prav tako številnih trgovinah z rabljenim blagom, v Sloveniji nakup in prodaja rabljenih izdelkov cvetita: prodaja in kupuje se vse od rabljenih oblačil in obutve, opreme za otroke, športne opreme, pohištva in rabljenih elektronskih naprav do prenosnih in stacionarnih računalnikov, igralnih konzol, mobitelov, tiskalnikov in še česa. V poštev pride tudi rabljena fotografska oprema, športna oprema in pa že bolj zbirateljska področja, kot je na primer odkup kovancev in znamk.

Zaslužek ni bajen in lahko terja kar nekaj časa in akcije. A je zadovoljstvo ob opravljenem delu vseeno veliko.

Kar se zgoraj omenjenih računalniških igric tiče, sem vzpodbudila najstniškega sina, da sva se skupaj lotila projekta prodaje. Igrice so nenazadnje njegove, poleg tega se mi zdi, da otroci rabijo tovrstne izkušnje. Izkušnja v tem primeru je, da se je treba za 8 evrov, ki jih prejmeš za prodano računalniško igro, kar precej potruditi!

Zaslužim

Velika pomladna čistka je tik pred vrati. Od decembrske do danes se mi je uspelo znebiti kar nekaj stvari, za katere več ni bilo prostora v našem domu, zaslužiti 70 evrov, porabiti veliko časa in, upam, osrečiti vse sodelujoče.

Moj seznam je sledeč:

• Smučarski sejem: smuči 100 cm, pancerje št. 29 in otroško čelado nam je uspelo prodati za 27 evrov, kar smo še isti popoldan porabili v slaščičarni.
• Rdečem križu sem dostavila dve veliki vreči otroških oblačil, eno vrečo oblačil za odrasle in štiri brisače. Bravo jaz!
• Na Bolhi sem prodala kakovostno otroško kolo za 25 evrov in drsalke številka 29 za šest evrov. Lesene sanke še vedno oglašujem. Kupcu kolesa sem ob srečanju ponudila še zelo lepo in kakovostno otroško športno jakno. Vzel jo je za 5 evrov.
• V trgovini z rabljenimi konzolami in računalniškimi igrami je sin s prodajo igrice prislužil 8 evrov.

Kateri so še drugi (potencialni) zakladi pomladnega čiščenja, pa si poglejte v videu.

Končajmo na začetku: Premišljeno nakupovanje!

Pospravljamo in v koš mečemo tisto, kar smo pred tem kupili (ali dobili, a o darilih morda kdaj drugič).

Poleg pospravljanja tako k vzdržnim razmeram v stanovanju najlažje prispevamo s premišljenim nakupovanjem. Stvari, za katere se mi zdi, da bodo kmalu postale navlaka, preprosto ne kupujem. Prav tako se izogibam nakupom, ki na prvo žogo izgledajo racionalno, a se ne skladajo z mojim življenjskim slogom in posledično potrebami. Gre za izjemno znižane izdelke, ki se z matematičnega vidika res splačajo, a jih ne uporabljam, zato jih ne kupim.

Kadar sem v precepu, se poslužim sledečega koncepta samoizpraševanja:

• Manj je več: »Ali res potrebujem to krasno posodo za solato? Imam že dve.«
• Kvaliteta pred kvantiteto: »Ali je nova odeja dovolj kakovostna, uporabna in lepa, da jo bom z  veseljem gledala in uporabljala naslednjih nekaj let?«

Želim vam veliko lepih trenutkov v vašem domu. In ne pozabite, dom je tam, kamor kliče srce!